Bownova terapija

Bownova terapija je nežna manualna tehnika, pri kateri terapevt s specifičnimi bownovimi potezami preko vezivnega tkiva aktivira avtonomni živčni sistem. Organizem se na dražljaje odzove s prirojenim mehanizmom samoregulacije na mišičnem, nevrološkem, hormonalnem, limfatičnem, emocionalnem in energetskem sistemu.

Terapevt med terapijo preko mišic, tetiv in ligamentov na specifičnih lokacijah v telo vnaša posebne poteze, ki so sestavljene v določena zaporedja. Terapija vpliva na sprostitev mišično-fascialne napetosti, izboljša limfni in krvni pretok, izboljša gibljivost in zmanjša bolečine. Aktiviramo parasimpatični del živčni sistem, ki je v sodobnem življenju pogosto pod prevlado simpatičnega dela, kar izredno pomirjujoče deluje na celoten organizem. Med terapijo spremljamo odzive organizma. Med zaporedji so krajši odmori, ki omogočijo organizmu nemoten odziv.

Terapija je tako nežna, da jo lahko varno uporabimo pri ljudeh vseh starosti – od novorojenčkov do starejših ljudi, od športnikov do nosečnic. Terapija lahko tudi dopolnjuje načine zdravljenja, ki jih nudi moderna medicina.

Beri dalje →

Večina bownovih potez sovpada z akupunkturnimi točkami in meridiani, kar vpliva na energetski sistem.

Bistvo terapije predstavljajo "Bownove poteze", ki jih terapevti izvajamo na specifičnih lokacijah na mišicah in fasciji, tetivah in indirektno na živčnih ovojnicah. Začetni dražljaj vnesemo preko površinske fascije (vezivnega tkiva), ki takoj prenese dražljaje na ostale regulatorne sisteme.


Thomas Ambrose Bowen

Indikacije

Bownova terapija je v rokah strokovno usposobljenega terapevta zelo učinkovita. Primerna je za večino težav na strukturnem in visceralnem področju.
Pogosto nas učinki presenetijo, saj so glede na nežnost in potek terapije premo-sorazmerno večji.
Bownova terapija izboljša delovanje celotnega organizma, še posebej pa je učinkovita pri naslednjih težavah:
Glavoboli, migrene, sinuzitisi
Motnje v limfnem sistemu
Fibromialgija
Rehabilitacija po operacijah in poškodbah
Stres, akutna in kronična utrujenost
Bolečine v hrbtnem področju in vratu zaradi degenerativnih sprememb, poškodb in operacij
Motnje v delovanju notranjih organov (astma, težave s prebavnim traktom, težave z zanositvijo)
Nevrodegenerativna obolenja (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen) – kot podporna terapija 
Lajšanje težav v nosečnosti in po porodu, kolike pri dojenčkih
Težave s sklepi (bolečine, otekline, vnetja, zmanjšana gibljivost, kot posledice poškodb ali obrabe) pri adhezivnem kapsulitisu v rami, teniškem komolcu, sindromu zapestnega kanala, sindrom čeljustnega sklepa, kolkih, kolenih, gležnjih in ostalih sklepih, artritis
Thomas Ambrose Bowen

Zgodovina Bownove terapije

Zgodovina Bownove terapije je že nekaj časa zgodba z mnogo različicami, ki se promovirajo kot resnica. V preteklosti so krožile številne neresnične zgodbe, nekatere od njih krožijo še danes.

Bownovo terapijo je razvil Thomas Ambrose Bowen, samouk, ki se je rodil 18. aprila 1916 v Brunswicku v Viktoriji, umrl pa 27. oktobra 1982 v starosti 66 let. Tom je zaključil 8 razredov osnovne šole in se zaposlil kot navaden delavec v tovarni, saj njegovi starši niso imeli posluha za nadaljnje izobraževanje. Zelo ga je zanimala zgradba živalskega in človeškega telesa. Imel je poseben dar ter željo pomagati ljudem z gibalnimi težavami. Svoje terapevtsko znanje je nenehno nadgrajeval in razvijal z vključevanjem v več lokalnih nogometnih klubov, kjer je delal kot maser in pomagal trenerjem pri ogrevanju igralcev. Bolj ko je razvijal svoje terapevtske sposobnosti, več ljudi je prihajalo k njemu po pomoč z najrazličnejšimi težavami kot so bolečine v hrbtu, vratu, športne poškodbe in druge mišično skeletne težave. Znanje je črpal iz različnih strokovnih knjig, od anatomije človeškega telesa do tradicionalne kitajske medicine, akupunkture in shiatsu masaže.

Beri dalje →

Bowen ni imel formalne zdravstvene izobrazbe in je opisal svoje sposobnosti kot "darilo od Boga". Samega sebe je imel za osteopata. Javna raziskava, ki jo je izvedla avstralska vlada v Victoriji, je pokazala, da je Tom zdravil približno 13.000 bolnikov na leto, z 80-odstotno stopnjo uspešnosti pri simptomih, ki so bili povezani s širokim spektrom zdravstvenih stanj. Bowen ni dokumentiral svoje tehnike, pri delu ga je opazovalo nekaj terapevtov, ki so po njegovi smrti vsak na svoj način interpretirali njegovo delo. Šele nekaj let po njegovi smrti so terapijo poimenovali po njem kot izraz "Bownova terapija".